Registracija
Upoznavanje.net vam pomaže da se povežete sa drugim ljudima iz vašeg života.

Mnogi ljudi na Internetu pišut, že naša rabota jest liha i nepotrebna. Po jih zreniji vsi ljudi v'kupie s Slovienami na svietie možut besedovati samo Englijski i ne imaje smysl jim tvoriti niejaky univerzalny medžusloviensky jezyk. Myslime, že to pravda ne jest.
1-ij argument: Blizkost Slovienskih jezykov

Slovienski narody v prošlem vremeni biehu i dodnes ještie sut k sebie mnogo blizki. Ljudi iz različnih slovienskih narodov besedujut drug s drugom v svojih rodnih jezykah i hočut razumiti sebie (naprimier v byznisu, turistikie, kulturie, črezgraničnej kooperaciji, ...). Projekt novoslovienskego jezyka jest naučna formalizacija takej univerzalnej slovienskej reči na baze staroslovienskego (c'rkvenoslovienskego) jezyka.

Lingvisti znajut, že dnes vsi slovienski jezyky zajedno imajut približno 1200 univerzalnih slovienskih slov. (Jako kaže napr. naučna kniga prof. Večerky: Jezyky v komparaciji 2., ISBN 978-80-85494-87-7) Pače jest ještie pribl. 600 drugih slov, iže ne sut zajedno v vsih jezykah, no sut znajemi v jih časti (napr. specifične slova iz južnoslovienskih, zapadnoslovienskih jezykov itd.)

Navyše, starosloviensky (i jego mladiejša forma c'rkvenosloviensky) jezyk imaje korpus pribl. 6000 slov, iže sut po velikej časti dodnes dobro razumivi i novosloviensky jezyk jih koristi. Može byti, že mnogo takih slov v modernih jezykah uže ne imajeme (napr. modernij Russky jezyk ne imaje slovo "oči" jako imajut drugi slovienski jezyky), no obače ovi slova znajeme, bo sut koristieni v poeziji, c'rkvi, kulturie, znajeme jih jako arhaismy v idiomah i v podobnih slovah itd.

2-ij argument: Mala urovenj znanija Englijskego jezyka v bolšej časti Slovienskej populacije Koliko iz približno 400 milionov Slovienov i slavojezyčnih ljudij na svietie (Tatari, Kazahi, Mongoli, Burjati, ...) znaje Englijsky jezyk lušče jako jego 1000-2000 slov, znaje grammatiku englijskih glagolov, ... ?

3-ij argument: Standardy E.U. na jezyčni izpytanija

Europska Unija imaje certifikirani standardy A1, A2, B1, B2, C1 i C2 na urovnje znanij tuzih jezykov. (pozrete na podrobne popisanije: certifikat kategorije C1 jest nam mnogo interesnij, bo imaje v detaile

1) Pisanu čast testa (vreme pisanija: 4 časy = 240 minut)

a) Porazumienije čitanemu textu v čisle 1200-1400 slov s pomočij knižnego slovnika.
b) Znanije napisati text na niejaku temu v čisle približno 500 slov.
c) Razumiti i reprodukovati informaciju iz govorenego slova d'lgego približno 8 minut.
d) Znanije grammatiky i lexikalnej struktury jezyka.

2) Verbalnu čast testa (vreme besedovanija: 25-30 minut)

a) Reakcija na normalni situacije iz života, razumiti pytanijam i otvietiti na pytanija.
b) Znanije specifičnih terminov iz specifičnej oblasti života, iz kojej jest kandidat testa (napr. učitelj imaje oblast školy, prodavnik imaje oblast t'rgoviny itd.).
c) Znanije prezentirati svoji ljubimi knigy ili filmy ili hobby.

Tuto znači, že potencijalno vsi Slovieni možut bez velikego učenija dielati test iz novoslovienskego jezyka na certifikiranej urovnji C1!

Segda imajeme v Europskej Uniji pet zapadnoslovienskih jezykov i dva južnoslovienske jezyky. Mimo svoju d'ržavu ještie imajeme ljudi ot četyrih južnoslovienskih jezykov i četyrih izhodnoslovienskih jezykov. To jest v'kupie petnadeset velikopodobnih jezykov. Koj jedin reprezentativny slovienskij jezyk može Europska Unija sebie izbrati za reprezentanta tutej gruppy? Ruski, iže jest iz najbolšej slovienskej krajiny, no jest mimo EU, imaje svoju specialnu abecedu, i jest lingvistično daleko ot srediny slovienskih jezykov? Ili jezyk polsky, iže jest ot najbolšego slovienskego naroda v EU, no jest specifično severnozapadnij i takože daleko ot srediny slovienskih jezykov? Primierijte sebie vsesloviensku univerzalnost jezyka russkego, polskego i novoslovienskego i predstavte sebie ekonomične, organizačne i občinske prinosy, jako li by informačni texty na tovaru, kratki texty v stanicah ili aeroportah, v autobusah i vlakah ili samoletah byli napisani ne toliko v germanskih i romanskih jezykah, no takože v našem jednem univerzalnem i političsko neutralnem slovienskem jezyke dobro razumivem vsim Slovienom.

4-ij argument: Pasivne razumienije novoslovienskemu jezyku

Novosloviensky jezyk podimaje specijalnu modernu formu učenija tuzih jezykov: Receptivne učenije novego jezyka črez drugy jemu podobny jezyk. Ova metoda učeniku pomagaje b'rzo pasivno razumiti novemu jezyku i davaje jemu možnost kommunikacije s drugimi ljudimi bez potrebnosti znati jih jezyk. Naprimier, bude li sebe Slovak učiti Bulgarsky jezyk, p'rve dny može govoriti s Bulgarami novoslovienski i posledovanie bude pridavati do struktury svojego novoslovienskego jezyka nove slova i grammatiku iz jemu učimego Bulgarskego jezyka. Ove progresivne miešanije jezykov jest možne samo s jezykami ot jednej jazyčnej gruppy. Englijskij jezyk tako pomagati ne može.

Najbolša problema razumienija meždu Slovienami iz različnih krajin ne sut slova jih jezykov. Bolša čast naših jezykov d'rži mnogo podobni slova. Napr. jest rovne, govorime li "članek" ili "članak", "bogatego" ili "bogatogo", "meždu" ili "medžu", "buduštij" ili "budučy" itd. No velika problema može byti v grammatike. Napr. Slovien iz severnej krajiny neznaje južnoslovienske budušte i prošle vreme, izhodny Slovien neznaje superlativ ostalnih Slovienov itd. Jest to dobro znajema problema kontakta Slovienov iz različnih narodov: "Jego slovam razumiju, no vsemu izrečeniji, što on mnie kaže, ne razumiju." Po ovej pričinie jest treba znati univerzalnu novosloviensku grammatiku, v njejže možete koristiti slova iz vašego rodnego slovienskego jezyka, jako li neznajete vsej medžusloviensky slovnik. Jako li bude naprimier Čeh tako govoriti na H'rvata v novoslovienskem jezyku, toj H'rvat jemu može razumiti i bude sebie mysleti, že toj Čeh na njego govori v niejakej lučšej verziji jezyka češskego, zatože novosloviensky jezyk jest "meždujezyk", iže leži v sredinie sovremenih živih slovienskih jezykov. V našem primiere on jest rovno daleko ot jezyka češskego jako ot jezyka h'rvatskego.

5-ij argument: Jezyky moderny Evrejsky i moderny Arabsky

Ovi jezyky sut vaznikli v tečeniji 19-ego i načala 20-ego vieka iz svih arhaičnih predslednikov, iže biehu koristieni samo v religioznih textah i jih narodi živo potrebivahu mnogo drugih jezykov i dialektov. Dnes sut moderny Evrejsky i Arabsky živo koristieni jako standard ot milionov ljudij. Ova situacija jest podobna dnešnej situaciji Slovienskih narodov s svojimi jezykami i poziciji c'rkvenoslovienskego jezyka. Novosloviensky jezyk jest studija, jaka by byla podoba staro i c'rkvenoslovienskego jezyka, jako li by on neprestano rastl sled živih narodnih jezykov i absorboval by analogične procesy, jake sut imali živi narodni jezyky.

Razrešenije

Ovih pet argumentov dokazaje, že univerzalny medžusloviensky jezyk v modernem vremeni imaje šancu svojego bytija i jego polzovanije može byti mnogim ljudim lučše ot polzovanija Englijskego jezyka.